Glede na zadnje poročilo IEA 'Renewable Energy 2023' je svetovna instalirana zmogljivost obnovljive energije leta 2023 dosegla znatno povečanje, skoraj 50 %, s skupno skoraj 510 GW. Med njimi se je na novo nameščena zmogljivost sončne fotovoltaike medletno povečala za 31,8 % in dosegla 375 GW, kar predstavlja tri četrtine svetovne zmogljivosti obnovljive energije. Prispevkov Kitajske in Evrope, ki sta glavni gonili te rasti, ne gre podcenjevati.
»2022-2027 European Solar Energy Market Outlook« Evropskega združenja fotovoltaične industrije kaže, da je na novo nameščena zmogljivost sončne energije v Evropi leta 2023 dosegla zgodovinsko najvišjo vrednost 55,9 GW, kar je 40-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom. IEA nadalje napoveduje, da bo nameščena zmogljivost sončne fotovoltaike po vsem svetu v prihodnjih letih presegla moč hidroenergije, zemeljskega plina in energije na premog ter tako postala najpogosteje nameščena tehnologija za proizvodnjo električne energije. To nedvomno poudarja osrednji položaj fotovoltaične industrije v energetski preobrazbi Kitajske in Evrope.
Skupni cilji vodijo pot naprej
7. decembra 2023 je bilo uspešno izvedeno 24. srečanje voditeljev Kitajske in EU. Voditelja obeh strani sta soglasno poudarila spoštovanje multilateralizma in se zavezala krepitvi sodelovanja na področju zelene energije za spodbujanje energetske preobrazbe na Kitajskem, v Evropi in po svetu. Kitajska fotovoltaična industrija je pod dvojnim pogonom političnih smernic in tržnega povpraševanja oblikovala popoln industrijski sistem, trdno tehnološko podporo in visok svetovni tržni delež. Nasprotno pa je EU zagotovila trdne temelje za uporabo sončne energije s svojo celovito energetsko politiko, dobro vzpostavljenim povezovanjem v omrežje in regulativnim sistemom ter razmeroma preglednim tržnim okoljem.
Kar zadeva zastavljanje ciljev, "EU Solar Strategy" in revidirana Direktiva o obnovljivi energiji odražata njene ambiciozne cilje za razvoj sončne energije. Kar zadeva finančno podporo, EU prek več programov zagotavlja sredstva za raziskave in inovacije, proizvodne projekte in energetsko infrastrukturo v energetskem sektorju.
Lokalizacija panog in izzivi
EU prav tako ni varčevala s prizadevanji pri gradnji industrijske lokalizacije, ustanovila je "Evropsko zvezo solarne fotovoltaične industrije" in razširila ustrezne nacionalne politike subvencioniranja. Vendar pa je fotovoltaično industrijo v EU nedavno zajela kriza, saj je več proizvajalcev fotonapetostnih modulov in proizvajalcev silicijevih rezin vložilo zahtevek za stečaj ali odpuščanje. Evropsko združenje proizvajalcev sončne energije je to dilemo pripisalo kitajskim fotovoltaičnim izdelkom in lobiralo za strožje standarde dostopa in protidampinške ukrepe.
Temu stališču je bilo veliko nasprotovanj. Več kot 400 evropskih institucij, vključno s proizvajalci solarne energije, raziskovalnimi ustanovami in združenji, je na spletni strani Solar Power Europe objavilo odprto pismo, v katerem nasprotuje kakršnim koli ukrepom trgovinske zaščite proti solarni industriji. Brueglova najnovejša analiza tudi poudarja, da je pospešitev uvajanja sončne energije za Evropo pomembnejša od razvoja lastnih proizvodnih zmogljivosti.
Zelo komplementarne zelene industrije med Kitajsko in Evropo imajo široke možnosti za sodelovanje v fotovoltaični industriji. Da bi se izognili kognitivnim pristranskosti in kratkoročni tržni konkurenci na enem samem področju, ki bi lahko vplivala na celotno razširitev verige sodelovanja, bi se morali Kitajska in Evropa osredotočiti na naslednja štiri področja sodelovanja:
1. Skupne tehnološke raziskave in razvoj:Ko fotovoltaična industrija vstopa v novo stopnjo tehnološke preobrazbe, bi morali Kitajska in Evropa izkoristiti svoje prednosti, se osredotočiti na poglabljanje inovacijskih raziskav in naložbenega sodelovanja ter skupaj spodbujati napredek fotovoltaične tehnologije.
2. Čezmejne naložbe med podjetji:Kitajska in evropska podjetja bi morala okrepiti krepitev zmogljivosti skladnosti s čezmejnim naložbenim sodelovanjem, se prilagoditi okolju visoke konkurence na trgu in prispevati k pospešenemu uvajanju čiste energije, gojenju talentov in zagotavljanju visokokakovostnih zaposlitvenih priložnosti v Evropi.
3. Razširitev industrijske verige "PV+":Kitajska in Evropa bi morali sprejeti "PV+" kot glavno usmeritev, raziskati razširitev verige sodelovanja, stabilizirati stroške in izkoristiti komplementarne prednosti obeh strani. To vključuje sodelovanje pri integraciji solarnih fotonapetostnih zgradb, sogradnjo fotovoltaičnih industrijskih parkov in uporabo "fotovoltaike+" na več področjih.
4. Skupen razvoj trgov tretjih oseb:Kitajska in Evropa bi morali sodelovati pri razvoju trgov tretjih oseb, kot so nerazvite države in regije v Afriki, ter skupaj spodbujati uporabo in razvoj obnovljivih virov energije po vsem svetu.